Po splošni opredelitvi je vrednotenje in priznavanje (neformalnega) znanja proces, v katerem identificiramo in ovrednotimo vse posameznikove dosežke (kvalifikacije), ne glede na to, kje (v šolskem sistemu ali zunaj njega) in kako (z izobraževanjem, z delom, s prostovoljskimi in prostočasnimi dejavnostmi) so bili doseženi.
 
Vrednotenje in priznavanje že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc poteka po vnaprej določenih standardiziranih postopkih, ki jih opredeli izvajalec postopkov v skladu z obstoječimi normativnimi podlagami in s strokovno doktrino. Proces je sestavljen iz več korakov.

Koraki v postopku

V projektih, ki jih je na področju vrednotenja neformalno in priložnostno izvajal Andragoški center Slovenije, smo razvijali postopek po zgoraj navedenih korakih, vse do certificiranja. Certificiranje-formalno priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja, je potekalo le pri vključitvi posameznika v javnoveljavne izobraževalne programe in pri vključitvi v postopke za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK).

Tudi v aktualnem projektu, Strokovna podpora informativno svetovalni dejavnosti in vrednotenju neformalno pridobljenega znanja 2016–2021 (krajše Svetovanje zaposlenim 2016–2021), svetovalci postopek vrednotenja neformalno in priložnostni pridobljenega znanja izvajajo do zadnjega koraka – do certificiranja. Svetovanci udeležencu postopka po zaključku le-tega pripravijo povratno informacijo v obliki mnenja - neformalno dokazilo o kompetencah odraslega, oblikovano s strani svetovalca, ki izpeljuje postopke vrednotenja.

Zakon o izobraževanju odraslih v 24. členu postopek opredeljuje zgolj do drugega koraka, predvideva torej ugotavljanje in dokumentiranje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja. Zakon kot eno od dejavnosti v izobraževanju odraslih opredeljuje svetovalno dejavnosti pri: »ugotavljanju in dokumentiranju znanja, spretnosti in veščin, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju na podlagi dokumentacije, in sicer za osebnostni razvoj, nadaljnje izobraževanje in vključitev na trg del«.  

V vseh fazah procesa, ki so opisane spodaj, mora biti uporabnikom omogočeno informiranje in svetovanje.

UGOTAVLJANJE učnih izidov, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju.

Posameznik sam in v sodelovanju s svetovalcem ugotavlja, kaj je že osvojil ter zakaj in v kakšne namen lahko le-to uporabi.

DOKUMENTIRANJE posameznikovih učnih izidov, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju.

Pomeni zbiranje dokazov o znanju, spretnostih in/ali kompetencah in urejanje le teh na pregleden način, za določene namene idr. 
Najpogostejše  orodje za dokumentiranje  je portfolijo/zbirna mapa učnih dosežkov/listovnik.

OCENJEVANJE posameznikovih učnih izidov, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju.

Je proces presojanja in vrednotenja posameznikovega znanja, spretnosti in/ali kompetenc po določenih kriterijih (standardih, merilih)
Uporabljajo se različne metode in orodja: intervju, vprašalniki, testi, praktični preizkus, opazovanje na delovnem mestu, ocenjevalni centri idr. Praviloma se kombinira več metod in orodij.

CERTIFICIRANJE - potrjevanje rezultatov ocenjevanja posameznikovih učnih izidov, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju, uradno priznavanje učnih izidov s podelitvijo potrdila, »certifikata«, ki je »javnoveljaven«.

Zgoraj opisane faze postopka so bile opredeljene v naslednjih dokumentih:

• European Guidelines for Validating Non-formal and Informal Learning (CEDEFOP, 2015) ►

• Priporočila Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (EK, 2012) ►
   

Skupna evropska načela za vrednotenje in priznavanje neformalnega un priložnostnega učenja

Leta 2004 je bil sprejet sklop skupnih evropskih načel za vrednotenje in priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja (Common European Principles for Validation of Non-formal and Informal Learning, 2004 ►).

Skupna evropska načela so nastala kot potreba po oblikovanju skupnih temeljni načel za vrednotenje učnih dosežkov. Opredeljujejo ugotavljanje in vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja kot orodje, ki rabi potrebam učečega se posameznika, spodbuja pa tudi socialno vključevanje, zaposljivost ter razvoj in uporabo človeških virov v različnih okoljih. Prispeva tudi k udeležbi ali vnovični udeležbi v izobraževanju in usposabljanju, na trg dela in v družbo.

Skupna načela so:

• celoten proces prikazovanja znanja mora biti prostovoljen, izidi potrjenega znanja pa ostanejo v posameznikovi lasti;
• odgovorni skrbniki sistemov morajo postaviti podsisteme in oblikovati prijeme s primernimi mehanizmi za zagotavljanje kakovosti, ter  vodenja, svetovanja in podajanja informacij o možnostih v teh sistemih;
• temelji zaupanja v priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja so: poštenost, preglednost in zagotavljanje kakovosti;
• treba je zagotoviti kredibilnost in legitimnost, teh pa ni brez sodelovanja relevantnih skrbnikov, izogibanja konfliktom med različnimi interesi in brez jasnih profesionalnih standardov za izpeljavo priznavanja.

Postopek v praksi

Postopek vrednotenja in priznavanja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja poteka po dogovorjenih korakih  in načelih ter je brezplačen.

Ko se posameznik odloči za udeležbo v postopku in se obrne na eno od organizacij, ki izpeljujejo te postopke, lahko pričakuje, da bo postopek potekal takole:

• Sprejel ga bo svetovalec, ki mu bo predstavil postopek. Kandidat bo izpolnil prijavo v postopek (v prijavnico bo vpisal svoje osebne podatke), skupaj s svetovalcem pa bosta določila tudi namen vrednotenja neformalnega in priložnostnega znanja. Svetovalec bo kandidatu predstavil tudi elektronski portfolijo (e-portfolijo).
• V nadaljevanju postopka bo kandidat zbral vsa dokazila in jih uredil (na primer v e-portfoliju). Svetovalec mu bo z nasveti in informacijami pomagal ter ga vodil skozi celoten postopek, vseeno pa se od kandidata pričakuje dejavno sodelovanje pri postopku. Skupaj se lahko odločita tudi za merjenje katere izmed ključnih kompetenc.
• Ko bo kandidat zbral vsa dokazila, bo svetovalec ta primerjal z izbranimi standardi.
• Skupaj bosta pogledala izide vrednotenja ter priznavanja in nadaljnje možnosti, odvisno od  namena vrednotenja. Svetovalec bo kandidatu podal uporabne informacije, ki jih bo ta potreboval.
• Po končanem postopku prejme kandidat mnenje o ugotovljenih znanjih, spretnostih in kompetencah in o možnostih uporabe teh pri nadaljnjem potrjevanju znanja, udeležbi v nadaljnjem izobraževanju in pri zaposlovanju.
• Če bo kandidat želel začeti postopek preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij ali se udeležiti formalnega izobraževanja, mu bo svetovalec pri odločitvi svetoval ter mu pomagal pri izbiri ustrezne, pooblaščene organizacije.
   

Mnenje o ugotovljenih znanjih, spretnostih in kompetencah

Odrasli, ki se v postopke vrednotenja neformalno pridobljenih kompetenc vključijo z namenom evidentiranja in opisa na različne načine razvitih in pridobljenih znanj, spretnosti in kompetenc pridobijo ob zaključku postopka mnenje. Mnenje je neformalno dokazilo o kompetencah odraslega, oblikovano s strani svetovalca, ki izpeljuje postopke vrednotenja. Pripravljeno je po izhodiščih dobrega dokazila v postopkih vrednotenja, kar pomeni, da vsebuje naslednje podatke:

• podatke o izvajalski organizaciji,
• pdatke o kandidatu,
• interpretacijo razvitosti kompetence,
• kraj in datum izdaje mnenja, 
• ime svetovalca za vrednotenje ter odgovorne osebe v izvajalski organizaciji.

Zaradi večje veljavnosti, zanesljivosti in prepoznavnosti mnenja so vanj vključeni tudi podatki o metodah in orodjih vrednotenja ter podatki o zunanjih strokovnjakih v primerih, ko ti sodelujejo pri izpeljavi postopkov.

Mnenje je del portfolija kandidata.